POSTOPEK
Sprejem, premestitev in odpust uporabnika se izvaja na podlagi Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (Ur. l. RS, št. 38/04, 23/06, 42/07 in 4/14). Postopek za sprejem v Dom se prične z vložitvijo prošnje za sprejem v Dom. Prošnjo za sprejem lahko prosilec odda po pošti, preko elektronske pošte ali osebno na sedežu doma.
Za sprejem v DU Sevnica je potrebno vložiti naslednje dokumente:
- prošnjo za sprejem ali premestitev v institucionalno varstvo,
- mnenje o zdravstvenem stanju, staro največ mesec dni,
- izjavo o načinu plačila storitve s strani tretje osebe.
Dom upokojencev bo vsakega prosilca, ki bo izpolnjeval pogoje, na osnovi sklepa komisije za sprejem, premestitev in odpust stanovalcev uvrstil na seznam čakajočih za sprejem. Pri sprejemu v Dom se upoštevajo naslednji kriteriji:
- vrstni red po prispetju prošenj oziroma dolžina čakalne dobe,
- zdravstveno stanje uporabnika, ki pogojuje vrsto potrebne storitve oziroma oskrbe,
- bližina stalnega prebivališča uporabnika in njegovih svojcev,
- socialni razlogi, ki lahko pomembno vplivajo na nujnost čimprejšnjega sprejema.
Ob sprejemu v dom stanovalec z domom sklene dogovor o vrsti, obsegu, trajanju in plačevanju storitev.
PRIPRAVA IN VSELITEV
Socialna delavka v domu je običajno prva oseba, ki se sreča z bodočim stanovalcem. Ker se zavedamo, da pomeni prehod v Dom za posameznika veliko psihično obremenitev in življenjsko spremembo, se trudimo, da bodoči stanovalec (in njegova ožja socialna mreža) pridobi čim več informacij in se na sprejem dobro pripravi. Pomembna je izmenjava informacij. Pred sprejemom ga povabimo na razgovor in ogled doma, seznanimo z prostorskimi in življenjskimi možnostmi, strokovnim delom, sostanovalci in zaposlenimi. Ob tej priložnosti pridobimo tudi informacije o željah, potrebah, navadah in pričakovanjih.
VSELITEV
Stanovalca že ob sprejemu seznanimo s ključnimi strokovnimi delavci in sostanovalci. Pri procesu socialnega vključevanja vzpostavimo delovni odnos, vzpostavimo osebni stik. Ob tem se usmerimo na posameznika in njegove potrebe ter pričakovanja. Zagotovimo take razmere, da posameznik še vedno v največji možni meri ohranja nadzor nad lastnim življenjem, navadami, odločitvami in življenjskih stilom. S tem zagotovimo etiko udeleženosti in ohranimo perspektivo moči.
